Na družbenih omrežjih je zaokrožil posnetek s proslave v Srbiji, na kateri so minister za notranje zadeve Ivica Dačić, ministrica Snežana Paunović in vnuk Slobodana Miloševića prepevali pesem, posvečeno nekdanjemu predsedniku Srbije, Slobodanu Miloševiću, ki mu je v Haagu potekal postopek zaradi obtožb o vojnih zločinih, genocidu in zločinih proti človečnosti. Miloševićev vnuk Marko je bil leta 2023 sprejet v Glavni odbor SPS.
Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija ostaja na evropski poti, vendar meni, da nima podpore nobene velike sile. Dodal je, da so bili pogovori z Evropsko unijo o REM (Regulator elektronskih medijev) ponižujoči in da je Srbija pristajala na neumnosti.
Poročali so, da je bil Daytonski mirovni sporazum, ki je končal 44-mesečno vojno v Bosni, najprej parafiran 21. novembra 1995 v Daytonu, ZDA, nato pa podpisan v Elizejski palači v Parizu.
Ameriški diplomat Kristofer Hil je izjavil, da je bil Slobodan Milošević, nekdanji predsednik Srbije in ZRJ, med vojno na območju nekdanje SFRJ pripravljen na kompromis glede Bosne in Hercegovine, nikoli pa glede avtonomne pokrajine Kosovo in Metohija.
Predlagane spremembe Zakona o vojski v Srbiji bi predsedniku Aleksandru Vučiću omogočile, da uradno postane vrhovni poveljnik. Po mnenju Boškovića bi to pomenilo, da bi načelnik Generalštaba vojsko poveljeval v skladu z odločitvami predsednika. Bošković tudi opozarja, da je cilj združevanja vseh varnostnih služb podreditev enemu človeku, Radić pa dodaja, da Vučiću preostane le še poveljevanje Cerkvi.
Leta 1995 so se balkanski voditelji Slobodan Milošević, Franjo Tuđman in Alija Izetbegović tri tedne novembra pogajali v letalski bazi ameriške vojske "Wright Patterson" v Daytonu, Ohio.
V Beogradu so se zbrali protestniki pod sloganom "Lustracija - seznam obstaja". Protest se je začel pred Agencijo za preprečevanje korupcije, nadaljeval pa proti tožilstvu za organizirani kriminal.
Švicarski dnevnik Neue Zürcher Zeitung (NZZ) v dveh člankih spominja na 5. oktober pred 25 leti, ko so množični protesti v Srbiji privedli do konca vladavine dolgoletnega predsednika Srbije in Zvezne republike Jugoslavije, Slobodana Miloševića, in njegovega avtoritarnega režima.
Protestniki so poskušali zavzeti predsedniško palačo v Tbilisiju, pri čemer so se spopadli s policijo. Aretiranih je bilo pet ljudi. Obenem so opernega pevca Paato Burchuladzeja in še štiri organizatorje pro-EU protestov obtožili spodbujanja k uporu in poskusa strmoglavljenja vlade.
Andrej Babiš je po zmagi na Češkem izrazil željo po reševanju Evrope in napovedal pogovore o oblikovanju vlade. V Črni gori poudarjajo pomen antifašizma in želijo do konca naslednjega leta zapreti vsa poglavja za vstop v Evropsko unijo. V Podgorici pa se pojavljajo težave z gradbenim dovoljenjem za kolektor v Botunu, kar razkriva razlike znotraj vladajoče koalicije.
Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić je ocenil, da po petooktobrskih spremembah v Srbiji, kolokvijalno imenovanih "6. oktober", ni bilo večine v vladi Demokratske opozicije Srbije (DOS) za izvedbo drastičnih družbenih sprememb in radikalnih reform. Po Tadićevih besedah jim je za tovrstne spremembe manjkal vsaj en mandat.
V Beogradu so potekali protesti pred Narodnim gledališčem, kjer so igralci zahtevali odstope zaradi novega pravilnika. V Boru je policija preprečila protestnikom dostop do kitajskega podjetja "Ziđin". V Gruziji je več deset tisoč ljudi protestiralo proti vladi. Obeležena je bila tudi 25. obletnica demonstracij 5. oktobra 2000 v Beogradu, ki so končale vladavino Slobodana Miloševića.
Največji slovenski tajkun Darko Horvat je zaupal svoj denar podpredsedniku zvezne vlade Zvezne republike Jugoslavije v času Slobodana Miloševića. Poslovna avantura vključuje osebo, ki je imela pomembno vlogo v srbski privatizaciji.
Dragan Đilas, predsednik Stranke svobode in pravde (SSP), je ob 25. obletnici poraza Slobodana Miloševića pozval k oblikovanju enotne fronte za dosego svobodnih volitev in poraz sedanje oblasti pod vodstvom Aleksandra Vučića. Poudaril je, da so na današnji dan pred 25 leti premagali zločinsko oblast socialistov, julovcev in radikalov, ko je Vojislav Koštunica premagal Miloševića. Spominja se tudi Zorana Đinđića in njegovega praznovanja zmage.
Aleksandar Vučić se je primerjal s Titom in Miloševićem, pri čemer je trdil, da ju je presegel. Obtožil je tudi policijo, da sodeluje v državnem udaru. Direktor policije Dragan Vasiljević je zanikal obtožbe in poudaril, da se je število kaznivih dejanj v Srbiji zmanjšalo.
V Kninu so med proslavo 30. obletnice operacije Nevihta izvedli letaški program, v katerem so sodelovala akrobatska skupina Krila Oluje in borbeni avioni Rafalei. Prav tako so se po kninskih ulicah sprehodile navijaške skupine.
Nekdanji predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski je izjavil, da verjame, da za atentatom na prvega makedonskega predsednika Kire Gligorova leta 1995 stoji takratni predsednik Srbije Slobodan Milošević.
Nekdanji srbski minister kulture in upravnik Narodnega pozorišta, Željko Simić, se je po dolgem času, od padca Slobodana Miloševića, ponovno pojavil v javnosti. Simić, član SPS, pisatelj in filozof, naj bi pisal tudi govore za predsednika Miloševića. Po letu 2000 je izginil iz javnega življenja, bil pa je tudi aretiran zaradi domnevne kraje. Njegov ponovni pojav je presenetil mnoge, saj ga je po videzu in prepoznavnosti težko prepoznati.
Nemški poslanec Bundestaga David Prejzendanc se je zagovarjal zaradi kritik, potem ko je na Instagramu objavil fotografijo s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Podmladek socialdemokratske stranke (SPD) v njegovem domačem kraju ga je kritiziral, ker se je 'poziral z avtoritarnim nacionalistom in Miloševićevim ministrom'. Prejzendanc je dejal, da je bila njegova naloga kot člana odbora za evropske zadeve, da obišče Srbijo in se pogovori z njenimi uradniki.
Sredina
Nepotrjeno
17. jul 14:21
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.